Prva viža na veselici :)
Spomini o kako lepi so spomini, ko se zavrti nazaj v čas pred poletnimi počitnicami se dan, 19.6.2010. Kako lepo je bilo. Fantje so že tako nabriti bili, da smo že vedeli in bili veseli ,da nas čaka ena krasna nora noč. Počasi, počasi. Kdo si želi glasbene želje? Kdo? Začel jih je izpolnjevati kot po tekočem traku. Punce so norele, fantje so noreli, vse se je treslo. Dobrna je imela še eno gasilsko fešto, ko jo premorejo le Modrijani. Ja, pač znajo. Hecali so se, noreli sem ter tja. Spomnim se celo, da je nekdo od njih brcnil enega člana v rit ( uganite sami, kateri je bil to?). Nasmejala sem se. Tako čarobno so peli, da sploh nimam besed, da bi lahko opisala. Preprosto morala sem biti tam, pred njimi in jih samo s čustvi in predanostjo glasbi poslušati. Preprosto. Čisto brez pomislekov. Preprosto sem začela z njimi pet, pod odrom. :) Ura je hitro letela. Zelo hitro. Joj, koliko je ura. Zbežalo je. :) Toda spominček je ostal globoko v srcu zapisan.
Zaigral bom tisto pesem, ki poje jo mi srce,
kako nežno se prsti moji dotikajo tipk, ki
poneso pesem tja, kjer je ona doma! :)
Peter se lahko malo prosim ustaviš, ker bi rada s teboj in Blažem
naredila eno fotografijo! :)
Blaž počepni še za trenutek!
Nasmeh in pogled, ki mi bo za vedno ostal v spominu!
Hvala Vsem štirim!
Kje tista je pomlad,
ko šla sva mimo trat,
prek pisanih preprog,
v tihi brezov log?
Še pesmi nisem znal,
še vprašati se bal,
le kdo tako žgoli,
le kdo tako cvrči?
V naročje si me skril in pesmi teh
učil, razkuštral mi lase in
Ni komentarjev:
Objavite komentar